1. Pri izbiri psihoterapevta pazite na njegovo strokovno usposobljenost. Če psihoterapevt nima javno priznane oziroma verificirane psihoterapevtske izobrazbe ni primerno usposobljen. Ker se nekateri javno predstavljajo kot psihoterapevti, čeprav nimajo nobene verificirane terapevtske izobrazbe, je smiselno preveriti verificiranost njihove izobrazbe. Ob tem je treba poudariti, da razne diplome, ki imajo v resnici le status tečaja, niso javno priznana izobrazba. Podobno velja za šole in univerze, ki ne izvajajo javno priznanih (verificiranih) programov terapije. Psihoterapija je zelo zahteven proces, zato je smiselno, da izberete usposobljenega strokovnjaka na tem področju.
2. V prvi vrsti mora biti odnos psihoterapevta prijazen in ljubeč. Hladen, brezbrižen terapevt vam ne more pomagati, ker se mu ne boste mogli odpreti do tiste mere, ki je nujno potrebna za učinkovit terapevtski proces.
3. Paziti je potrebno, da se terapevt večino časa ne ukvarja z analizo preteklosti. Podobno velja, če vas sprašuje samo, kaj mislite in čutite, ne da vam bi pri tem konkretno pomagal iskati rešitve. Upoštevajte, da brez konkretnih terapevtovih napotkov ne boste zmogli temeljitih sprememb. Dober terapevt bo pazil, da boste spoznanja lahko prenesli v konkretno prakso vsakdanjega življenja.
4. Preverite, ali vam pomagajo že prva srečanja. Pri tem upoštevajte, da se je treba v največji možni meri držati vseh napotkov, ki vam jih da terapevt. Če ne vidite napredka po prvih srečanjih in se seveda držite navodil, ga tudi nikoli ne bo (razen, če vam bi terapevt že prej povedal, da gre za zelo dolgotrajno terapijo). Ne tolažite se, da bo napredek morda viden kasneje.
5. Pogosto najpomembnejša stvar, ki jo je najtežje preveriti, je, ali terapevt tudi sam živi, tako kot govori. Ne glede na verificirano izobrazbo in priporočila, ki so pogoj za delo, nam terapevt, ki ne stoji za svojimi besedami, ne bo dosti pomagal. Najlažje to ugotovite po njegovi odločnosti. Če vam daje občutek, da ve, kaj dela oziroma stoji za svojimi stališči in je hkrati sposoben resno jemati tudi nasprotna stališča, občutke in zaznave, se drži svojih načel. Nasprotno je terapevt, ki se ni sposoben držati lastnih načel, pretirano neodločen, agresiven v zagovarjanju svojih stališč ali tog v sprejemanju tujih.